Tel: 070 342 641
MED IN NJEGOVA UPORABNOST
MED
Med je sladka in židka tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja (medičine) ali iz mane, ki jo izločajo žuželke(listne uši, kaparji, škržati).
Naravni med vsebuje od 14 do 18 % vlage. Dokler količina ne preseže 18 %, se praktično noben organizem v njem ne more razviti v večjem številu.
Med vsebuje do 77 % sladkorjev, od tega do 76 % enostavnih sladkorjev (fruktoza in glukoza), 17,7 % vode, ostalo (5,3 %) so: vitamini (B1, B2, B6, C, nikotinska kislina, pantotenska kislina), mineralne snovi (Cu, Na, K, P, Ca, Si, Mg, Fe,Mn) aminokisline (prolin, fenilalanin ...),
encimi (saharaza, amilaza, kisla fosfataza, katalaza, glukoza oksidaza), hormoni (acetilholin, rastni hormon), kisline (solna, fosforna, ocetna, jabolčna, citronska, mlečna, maslena, jantarna, piroglutaminska, glukonska, mravljinčna kislina), flavonoidi (kvercetin, antocianini, katehin), transresveratrol, ubikinon in protibakterijske snovi.
Tekoči med se ne pokvari, lahko edino kristalizira v trdno stanje. Nazaj v tekočino ga pretvorimo s segrevanjem do 40°C
(Vir: Wikipedija)
UPORABA MEDU V PREHRANI
V prehrani uporabljamo med kot sladilo, prehransko dopolnilo ali za prave kulinarične užitke.
Pestrost okusov različnih sort medu daje obilo možnosti kombiniranja tako pri sladicah, nadevih, sadju kot zelenjavnih in mesnih jedeh ter napitkih. Na spletu in v tiskanih izdajah se najde že veliko receptov, obstajajo tudi medene kulinarične delavnice, zato tujih receptov tukaj ne boste našli. Naj vas tokrat do kreativnosti v lastni kuhinji pripeljejo preprosti nasveti, s katerimi boste koristno uporabili med iz pravkar odprtega kozarca, ki bi ga sicer morda zaužili samo na žlico ali z mazanjem na kruh z maslom.
Pri peki peciv med v večini primerov uspešno nadomešča beli sladkor. Seveda biskvit ne bo tako rahel, kot smo ga vajeni pri manj zdravi različici, ne bo pa zato nič manj okusen. Velja upoštevati pravilo, da se med kot nadomestek sladkorja dodaja v manjši količini, saj je zaradi vsebnosti fruktoze slajši.
Z medom lahko popestrimo čisto preproste jedi kot so štruklji, narastki, ocvrti cvetovi bezga ali akacije, palačinke, ocvrto sadje (jabolka, banane, jagode...), da jih še toplo postrežene pokapljamo z medom.
Za bolj zdravo sladkanje se ni nujno odreči prav vsem jedem, ki za svojo pripravo zahtevajo slajenje. Pudingi bodo prav tako okusni, če v prašek ob kuhanju namesto 3-5 žlic sladkorja dodamo žlico ali dve cvetličnega ali akacijevega medu. In če se nikakor ne morete navaditi piti grenke kave, bo z žličko medu morda nekoč tudi vaša najljubša razvada.
Enostavno, zdravo in energijsko bogato malico si lahko pripravimo zgolj iz navadnega jogurta, kosmiči in primešano žličko medu. Prav tako se med odlično poda v skute, puste ali z dodatki po vašem lastnem okusu.
Pomirjujoč učinek medu v mleku pred spanjem so poznale že naše prababice, zdravilno kombinacijo medu in cimeta v napitkih pa se svetuje za celo vrsto težav oziroma njihovo preprečevanje, pomagala bi naj celo pri hujšanju.
Najbolj zdravo je med uživati nesegret. V vsaki jedi, še zlasti pečenem pecivu, kjer je pregretost neizbežna, je njegova prednost samo še iz vidika primernejše sestave sladkorjev v primerjavi z navadnim sladkorjem. Če hočemo, da med obdrži vitamine in encime, se moramo držati pravila segrevanja do največ 40°C.
Med pogojno v malih količinah lahko uživajo tudi diabetiki, vendar se morajo prej posvetovati z zdravnikom.
Med ni primeren za dojenčke in malčke do 1 leta starosti zaradi možnosti okužbe prebavnega trakta!
Bezgove, lahko tudi cvetove akacije očistimo nečistoč, uporabimo karseda sveže nabrane. Testo pripravimo iz mleka, pirine moke, jajca in s ščepcem soli, kot bi pripravljali maso za palačinke, vendar testa ne sladkamo. Za rahlost lahko vmešamo stepen beljak. Cvetove pomočene v primerno gosto maso ocvremo, odcedimo maščobe in še tople postrežemo z medom.
Jed pripravimo iz jedilne buče in okroglozrnatega riža, ki ga predhodno ne kuhamo. V namaščen pekač najprej razporedimo plast grobo naribane buče in posipamo z opranim in osušenim rižem. Sledijo si plast buče in plast riža izmenjaje do poljubne višine. Zadnja plast je plast buče. Prelijemo z mlekom, ki smo mu primešali dve jajci in osolili, po želji pa še osladili z medom. Tekočina mora pokrivati vse plasti buče in riža. Po vrhu pomažemo s kislo smetano in pečemo eno uro na 200 stopinj.
SESTAVINE 4 jajca 18 dag cvetličnega medu 25 dag margarine 125 ml rdečega vina 25 dag moke 1/2 pecilnega praška 2 žlički cimeta 2 žlici temnega kakava 3 rumenjake, 1 celo jajce in med stepamo dokler masa ne naraste in se speni. Dodamo mlačno raztopljeno margarino in vmešamo še rdeče vino. Moko zmešamo s pecilnim praškom, cimetom in kakavom ter jih dodamo jajčni zmesi. Na koncu narahlo primešamo še sneg iz 3 beljakov. V pekaču za kolače pečemo pri 180 stopinjah C 45 -50 minut.
K pirinim testeninam se prilega zelenjavna (ali zelenjavno-mesna) priloga s pridihom Azije. Poljubno zelenjavo (čebula, paprika, zelje, korenje, bučke...) narežemo na rezance in prepražimo na malo olja. Zelenjava naj bo mehka,a naj ne razpada. Osolimo, začinimo s kurkumo, curryjem, dodamo kislo smetano in premešamo. Z zelenjavo se lahko pražijo tudi koščki piščančjega mesa. Na krožniku okuse še popestrimo z medenim oblivom. Priporočam gozdni med.
SE NADALJUJE...